Razvojna zgodovina triode

23. decembra 1947 so v Bell Labsu v Murray Hillu v New Jerseyju trije znanstveniki - dr. Bardeen, dr. Brighton in dr. Shockley živčno in metodično izvajali poskuse. Izvajajo poskuse za ojačitev zvočnih signalov s polprevodnimi kristali v vodnikih. Trije znanstveniki so bili presenečeni, ko so ugotovili, da lahko majhna količina toka, ki teče skozi napravo, ki so jo izumili, nadzoruje veliko večji tok, ki teče v drugem delu in s tem ustvarja učinek ojačevanja. Ta naprava je epohodni dosežek v zgodovini znanosti in tehnologije - transistor. Ker je bila izumila na predvečer božiča in ima tako ogromen vpliv na bodoča življenja ljudi, se imenuje "božično darilo svetu". Trije znanstveniki so tako skupaj zmagali na Nobelovi nagradi za fiziko leta 1956.

[2] Nova študija je pokazala, da se plast ustreznega materiala odlaga zunaj substrata na koncu odtoka elektronov v prehodu, da tvori polprevodnikovo hladilno PN strukturo, ker je raven energije elektrona N materiala nizka, raven energije elektrona materiala P pa visoka. Ko teče, je treba toploto črpati iz substrata, ki zagotavlja dober način, da se toplota iz jedra transistorja razdalja. Ker bo odvzeta toplota sorazmerna z magnitudo toka, panoga to "elektronsko" tehnologijo hlajenje krvi imenuje tudi živo. Glede na to, kje je dodan nov material, se novi hladilni transistrji imenujejo N-PNP oziroma NPN-P.

Transistor je prinesel in olajšal »revolucijo v trdnem stanju«, ki je po vsem svetu pognala industrijo polprevodniške elektronike. Kot glavna sestavina je bila prvič uporabljena v komunikacijskih orodjih pravočasno in univerzalno ter je prinašala ogromne gospodarske koristi. Ker so transistrji revolucionizirali strukturo elektronskih tokokrog, so se skotila integrirana vezja in obsežna integrirana vezja, kar je omogočilo izdelavo visoko-natančnostnih naprav, kot so hitri elektronski računalniki.